Po nekajletnem prebiranju foruma, je boljša polovica končno popustila in dovolila, da na dvorišče zapeljem Subaruja. V letih čakanja na ta trenutek sem prebral skorajda vse kar je možnega o Subarujih, želje pa so se v tem času tudi "umirile"

Oko je padlo na Outbacka predvsem zato, ker je bolj primerna izbira za naš način življenja in same uporabnosti, prav tako se mi zdi Legacy (kljub temu, da mi je osebno lepši) preprosto prenizek in ker vem, kako je potrebno potem paziti na vsak robnik, kamenček, vejico... Seveda je bila prva izbira 3.0 H6, predvsem zaradi opreme in zmogljivosti

Zato sem po dolgih letih uporabe dizlov in seveda testni vožnji na Vranskem ter še kasneje pri avtohiši, začel gledati v to smer. Navdušenje nad živahno konjenico in navorom boxer dizla je bilo preprosto preveliko.
Ker je bila ženi Toyota prevelika za manevriranje po mestu, je padla odločitev, da je že končno čas, da uresničim dolgoletno željo... Našel Outbacka v meni najlepši barvi, ki sicer ni imel toliko opreme, kot bi si želel ampak ok, če smo prej preživeli brez, bomo pa še zdaj

Avto je imel ob prevzemu že kar lepo pot za seboj - 194.000 km, a nasplošno lepo ohranjen in brez hujših napak (nekaj prask na odbijačih in bočnih letvah - kateri avto jih pa nima?

Seveda je bil prvi pomislek famozna težava z gredmi, ki tako rade pokajo... Po zagotovilu prodajalca, je avto doživel gredolom, motor pa je bil nato pri Kržiču menjan. In na podlagi tega je padla odločitev, da bo pa ja zdaj mir in da čisto vse gredi pa že ne morejo biti toliko slabe. Oh, kako sem se motil!!!

Po nakupu sem bil kot v nebesih: avto se lepo pelje, prostora je dovolj za mlado družinico in psa, poraba za takšne zmogljivosti pa tudi povsem na nivoju.
Seveda sem že ob menjavi olja in filtrov takoj po nakupu ugotovil, da je potrebno zamenjati zavorne obloge za ročno zavoro, a vesten kot sem, sem menjal kar komplet zadnje diske. Pred kratkim so nato sledili še sprednji, ker je eno čeljust grabilo in mi je disk toliko zvilo, da je pri višjih hitrostih treslo volan.
Pred poletnim dopustom sem nato še zatemnil stekla, nabavil strešne prečke (Whispbar - so že predstavljene v drugi temi) in od prijatelja izposodil strešni kovček. Tako opremljeni naložimo avto in proti morju.
Le kakšen kilometer od cestninske postaje na Hrvaški avtocesti pa sem doživel šok, ki ga ne privoščim nikomur... Motor se je nenadoma kot bi pohodil sklopko in le še z zagonom, kolikor ga je imel, peljal dalje. Itak so se na armaturi prižgale vse možne lučke, verjetno še kakšna, ki je prej nikoli nisem videl. Z zaletom, kolikor nam ga je ostalo, smo še lepo prišli do prvega izvoza, nato pa obveščanje HAK in z avtovleko do doma. Dopust je bil za en dan prestavljen, da smo zamenjali avto, ampak jeb...:4r tak dopust, če so misli povsem drugje!! Po prihodu domov je itak sledilo mrzlično iskanje delov za avto in usklajevanje vsakodnevnih obveznosti z izposojo avta od staršev. - Podrobnosti lahko pojasnim na kakšnem srečanju, da ne bom zdaj tle trošil našega dragocenega časa

V glavnem, po vsej tej kalvariji, se moram Karliju zahvaliti, da je zadeva zdaj sanirana in bi moral vsaj nekaj let biti mir. Lahko pa skorajda z zagotovostjo trdim, da vas bo Karli kar lepo poslal v rodne kraje, če boste prišli k njemu z dizlom in hoteli, da vam ga kaj porihta

In tu se kar posipam s pepelom, da je imel za to veliko zaslug moj avtek...

Svaka ti čast Karli, da nisi obupal nad mojim avtom in menoj! :-a
Torej, sedaj je konec utekalnega obdobja in lahko konjiči spet bolj živahno dirjajo, zato se ne čudit, če vas ne opazim, ko šibnem mimo

Da pa ne boste zaspali poleg, še navsezadnje slika ali dve...
