Vrechin Cruiser KZJ95
Maggiolina in Yota sta sicer iz dneva v dan v boljši formi, samo moram server za slike zbuditi iz kome, preden kaj več napišem.
Me pa zadnje dneve tole muči ...
Odkar za hlajenje skrbi novi HD radiator, iz ventilatorja za njim bruha občutno bolj vroč zrak. Ventilator zrak, ki pride skozi radiator, razmeče levo in desno in malo dol, drugam pač ne gre. A glej ga zlomka, levo in desno od radiatorja sta montirana akumulatorja. Malo teorije in grafov kasneje je jasno, da imajo akumulatorji radi zmerno toplo do vročo okolico, njihovi lastniki pa še raje vidimo, da obratujejo na spodnji meji zmerno toplih temparatur, predvsem, ker to omogoča optimalno življensko dobo (ne ravno poceni) akujev.
Ko s roko preverim temparaturo stene obeh akumulatorjev takoj po vožnji, je ta od oka vsaj 50 st. C. Jajks. In postane mi jasno, zakaj imajo 80ke akuja zaščitena z izolacijsko steno (in vsako takšno novo spoznanje mi poglobi spoštovanje do nagruntanosti detajlov v dizajnu TLC serije 80) . Izolacijske stene res ni težko izdelati, to gre na kratkoročno TODO listo. Vseeno pa bi rad izmeril temparaturo na steni akujev sedaj in potem (z izolacijo). In tako končno pridemo do prošnje/vprašanja.
Ali ima kdo za posoditi termometer, ki bi imel skalo vsaj do 80, 100 st. C?
Me pa zadnje dneve tole muči ...
Odkar za hlajenje skrbi novi HD radiator, iz ventilatorja za njim bruha občutno bolj vroč zrak. Ventilator zrak, ki pride skozi radiator, razmeče levo in desno in malo dol, drugam pač ne gre. A glej ga zlomka, levo in desno od radiatorja sta montirana akumulatorja. Malo teorije in grafov kasneje je jasno, da imajo akumulatorji radi zmerno toplo do vročo okolico, njihovi lastniki pa še raje vidimo, da obratujejo na spodnji meji zmerno toplih temparatur, predvsem, ker to omogoča optimalno življensko dobo (ne ravno poceni) akujev.
Ko s roko preverim temparaturo stene obeh akumulatorjev takoj po vožnji, je ta od oka vsaj 50 st. C. Jajks. In postane mi jasno, zakaj imajo 80ke akuja zaščitena z izolacijsko steno (in vsako takšno novo spoznanje mi poglobi spoštovanje do nagruntanosti detajlov v dizajnu TLC serije 80) . Izolacijske stene res ni težko izdelati, to gre na kratkoročno TODO listo. Vseeno pa bi rad izmeril temparaturo na steni akujev sedaj in potem (z izolacijo). In tako končno pridemo do prošnje/vprašanja.
Ali ima kdo za posoditi termometer, ki bi imel skalo vsaj do 80, 100 st. C?
Ne obremenjuj se s tem, vzami 2 kosa pleha (še bolje aluminija) in ju namontiraj pred radiator, da ne bo več vanj pihalo, če te to moti.
Drugače pa ko se voziš, gre hladen zrak skozi reže in pod pokrovom je nižja tempetatura kot zgleda., ker zrak stalno kroži. Ni neke panike, da bi zato crkovali akumulatorji.
Drugače pa ko se voziš, gre hladen zrak skozi reže in pod pokrovom je nižja tempetatura kot zgleda., ker zrak stalno kroži. Ni neke panike, da bi zato crkovali akumulatorji.
Error Code #0656: “Oil pan gasket too tight. Unable to leak oil and mark territory.”
najcenejša varianta je multimeter z termometrom za ene 10 ali 15 evrov.
Mot multimeter (V, A, upornost) lahko pride prav še za kaj drugega merit ne samo za temperaturo. Pa ga imaš potem v kakem predalu kar stalno v avtu. (na žalost je moj crknil, tako da moram drugega kupit).
Mot multimeter (V, A, upornost) lahko pride prav še za kaj drugega merit ne samo za temperaturo. Pa ga imaš potem v kakem predalu kar stalno v avtu. (na žalost je moj crknil, tako da moram drugega kupit).
Error Code #0656: “Oil pan gasket too tight. Unable to leak oil and mark territory.”
stari/novi hladilnik - kolicina odvedene toplote MORA bit ista, ker drgac ti je enkrat kuhal in drugic je spet premrzel....
tko da bi skoraj reku da si ta problem mel ze prej
se pa strinjam s tem da je izolacija akumulatorja v vsakem primeru modra resitev, ki se slej ko prej povrne
ps
kot zanimivost:
za razne skandinavske dezele in podobno, kjer mas navadno izredno nizke temperature obratovanja so meli akumulatorji ze INTEGRIRANO resitev - majcen majcen grelec(spoj +- preko velike upornosti), ki je s pomocjo zadovoljive izolacije drzal akumulator na neki spodobni temperaturi, neglede na zunanje neugodne temperature
tko da bi skoraj reku da si ta problem mel ze prej
se pa strinjam s tem da je izolacija akumulatorja v vsakem primeru modra resitev, ki se slej ko prej povrne
ps
kot zanimivost:
za razne skandinavske dezele in podobno, kjer mas navadno izredno nizke temperature obratovanja so meli akumulatorji ze INTEGRIRANO resitev - majcen majcen grelec(spoj +- preko velike upornosti), ki je s pomocjo zadovoljive izolacije drzal akumulator na neki spodobni temperaturi, neglede na zunanje neugodne temperature
Sem skoraj siguren, da je količina odvedene toplote sedaj večja.
Prej se je znalo zgoditi, da se je ob večjih naporih kazalec temparature hladilne tekočine začel dvigati. 3 min EGTja na 650 st. C ob zunanji temparaturi čez 25 st C je bil recept za pregrevanje. Recimo Črnokalski klanec si moral kar ahtat, pa tudi proti vrhu Vrhnjiškega se je kdaj zgodilo, da sem kdaj moral stopiti iz gasa. Precej neugodno in neudobno, če moraš voziti z eno oko na kazalcu temp.
Precej časa sem poizvedoval in zaključil, da je original hladilnik pri tem modelu problematičen. Dizajniran je na spodnji meji potrebnega hlajenja, z leti se malo pomaši, aluminij izgubi hladilne lastnosti ... pa gredo glave adijo.
Jaz sem junija pri Akvizu v Trbovljah naročil novega po meri, z eno serijo hladilnih reber več. Je cel kovinski, sprejme 1,5 litra več hladilne tekočine in občutno bolj radiira toploto na vse strani.
Pregrevanje no more.
Problemi, o katerih sem razmišljal, preden sem se odločil za to:
a) Morda bi bilo potrebno postružit kolut, ki žene vodno pumpo, da bi ta močneje gnala (večji volumen)? To bi lahko prineslo dodatne probleme s kavitacijo hladilne tekočine v pumpi in večjimi pritiski za pumpo, zato sem najprej probal original, in ker zgleda da dela bp (cca tri mesece, > 10 kkm), bo zaenkrat kar tako ostalo.
b) Preveliko hlajenje pozimi. Bomo videli, v skrajnem primeru obstajajo zasloni, če bo prehladno tudi ob zaprtem termostatu. Malce dvomim.
c) Več toplega zraka pod havbo. O tem pa sedaj teče misel in beseda.
Prej se je znalo zgoditi, da se je ob večjih naporih kazalec temparature hladilne tekočine začel dvigati. 3 min EGTja na 650 st. C ob zunanji temparaturi čez 25 st C je bil recept za pregrevanje. Recimo Črnokalski klanec si moral kar ahtat, pa tudi proti vrhu Vrhnjiškega se je kdaj zgodilo, da sem kdaj moral stopiti iz gasa. Precej neugodno in neudobno, če moraš voziti z eno oko na kazalcu temp.
Precej časa sem poizvedoval in zaključil, da je original hladilnik pri tem modelu problematičen. Dizajniran je na spodnji meji potrebnega hlajenja, z leti se malo pomaši, aluminij izgubi hladilne lastnosti ... pa gredo glave adijo.
Jaz sem junija pri Akvizu v Trbovljah naročil novega po meri, z eno serijo hladilnih reber več. Je cel kovinski, sprejme 1,5 litra več hladilne tekočine in občutno bolj radiira toploto na vse strani.
Pregrevanje no more.
Problemi, o katerih sem razmišljal, preden sem se odločil za to:
a) Morda bi bilo potrebno postružit kolut, ki žene vodno pumpo, da bi ta močneje gnala (večji volumen)? To bi lahko prineslo dodatne probleme s kavitacijo hladilne tekočine v pumpi in večjimi pritiski za pumpo, zato sem najprej probal original, in ker zgleda da dela bp (cca tri mesece, > 10 kkm), bo zaenkrat kar tako ostalo.
b) Preveliko hlajenje pozimi. Bomo videli, v skrajnem primeru obstajajo zasloni, če bo prehladno tudi ob zaprtem termostatu. Malce dvomim.
c) Več toplega zraka pod havbo. O tem pa sedaj teče misel in beseda.
kolicina odvedene toplote mora bit ista, sam stari hladilnik je potreboval vecjo temperaturo hladilne tekocine, medtem ko novi ma se ogromno zaloge
ali drugace s starim si hitreje prisel na zgorno mejo hlajenja in je pac dlje casa ohlajeval na zgornji meji(medtem ko je tebi temp. rasla), tale novi pa lahko trenutno seveda prenese vec toplote....sam ce gledas veliko sliko je isti smorn
kar se tice pumpe pa vecjega pretoka - zakaj?
tebe zanima pretok skozi masino ne skozi hladilnik(ob predpostavki da hladilnik zmore ohladit), tko da lahko pustis cist tko kt je in bo cist OK, saj je naloga termoventila in termostikala da ohranjata temperaturo masine v nekih mejah NEGLEDE na to kaj je zunej - ali drugace: ce bo vse skp prehladno mas fuc termoventil
ali drugace s starim si hitreje prisel na zgorno mejo hlajenja in je pac dlje casa ohlajeval na zgornji meji(medtem ko je tebi temp. rasla), tale novi pa lahko trenutno seveda prenese vec toplote....sam ce gledas veliko sliko je isti smorn
kar se tice pumpe pa vecjega pretoka - zakaj?
tebe zanima pretok skozi masino ne skozi hladilnik(ob predpostavki da hladilnik zmore ohladit), tko da lahko pustis cist tko kt je in bo cist OK, saj je naloga termoventila in termostikala da ohranjata temperaturo masine v nekih mejah NEGLEDE na to kaj je zunej - ali drugace: ce bo vse skp prehladno mas fuc termoventil
Server spet dela, pa lahko malo pokomentiram spremembe in jasno spet kaj vprašam.
Najprej Maggiolina.
Začelo se je, ker sem želel menjati nosilce pokrova, ker so originalni prešvoh in burja vsako leto kakšnega odtrga. Pri tastu naročil močnejše nosilce na 8 vijakov. Tukaj je primerjava starega z novim:
http://matematika.fri.uni-lj.si/damjan/ ... ioline.jpg
Stari vijaki se seveda niso strinjali z odpustitvijo. Privijačeni so bili z nekimi vijaki, ki jim je križ na sredi takoj neslo, potem je bila pa večurna zabava s kladivom in ploskim šraufencigrom in vzvodnim vijačenjem.
Nato sem se odločil, da še dobro podmažem mehanizem. Seveda se ne da, ker so brihtni Italiančki stvar naredili tako, da ne moreš priti zdraven, če vse ne razdreš.
Ker sem bil ravno take volje, sem pač vse odprl in sicer tako, da sem polomil ohišje mehanizma iz razpadajoče iverke. Spodaj je bilo kaj za videti. Mehanizem je pričvrščen na kos surove deske, neobdelane, neprelakirane.
Kar pila je lak za les, šele po tretjem premazu se je začelo poznati. Mehanizem, jasno malo zarustan, je bil deležen čiščenja z bencinom in nato izdatnega mazanja. Sem pa zadel jackpot, sj me je notri čakala Maglite svetilka, ki je prejšnjemu lastniku padla skozi režo in je ni mogel več dobiti ven. Nato sem izdelal še novo ohišje mehanizma iz vezane plošče, takšno, da ga lahko enostavno odprem in podmažem.
Vmes sem strgal platno s stropa in strop preoblekel v umetno usnje. Srednje zadovoljen, naslednjič bom to prepustil tapicerju. V gumitehni so mi v razmaku enega tedna prodali dva totalno različna odtenka svetlo modrega usnja.
Sem mislil, da imajo standardizirane barve in spoznal, da temu ni tako.
Slikal nisem, ker sem bil ob počitkih preveč zaposlen s kletjem makaronarjev, ki tako drago prodajajo ne ravno perfekcionistično izdelan artikel.
Še eno vprasanje. Kje bi lahko dobil takšne vijake?
http://matematika.fri.uni-lj.si/damjan/ ... auf_01.jpg
Dožina navoja okoli 1 cm. Morajo imeti šestkotno glavo, lahko pa imajo še križ v sredini.
Najprej Maggiolina.
Začelo se je, ker sem želel menjati nosilce pokrova, ker so originalni prešvoh in burja vsako leto kakšnega odtrga. Pri tastu naročil močnejše nosilce na 8 vijakov. Tukaj je primerjava starega z novim:
http://matematika.fri.uni-lj.si/damjan/ ... ioline.jpg
Stari vijaki se seveda niso strinjali z odpustitvijo. Privijačeni so bili z nekimi vijaki, ki jim je križ na sredi takoj neslo, potem je bila pa večurna zabava s kladivom in ploskim šraufencigrom in vzvodnim vijačenjem.
Nato sem se odločil, da še dobro podmažem mehanizem. Seveda se ne da, ker so brihtni Italiančki stvar naredili tako, da ne moreš priti zdraven, če vse ne razdreš.
Ker sem bil ravno take volje, sem pač vse odprl in sicer tako, da sem polomil ohišje mehanizma iz razpadajoče iverke. Spodaj je bilo kaj za videti. Mehanizem je pričvrščen na kos surove deske, neobdelane, neprelakirane.
Vmes sem strgal platno s stropa in strop preoblekel v umetno usnje. Srednje zadovoljen, naslednjič bom to prepustil tapicerju. V gumitehni so mi v razmaku enega tedna prodali dva totalno različna odtenka svetlo modrega usnja.
Slikal nisem, ker sem bil ob počitkih preveč zaposlen s kletjem makaronarjev, ki tako drago prodajajo ne ravno perfekcionistično izdelan artikel.
Še eno vprasanje. Kje bi lahko dobil takšne vijake?
http://matematika.fri.uni-lj.si/damjan/ ... auf_01.jpg
Dožina navoja okoli 1 cm. Morajo imeti šestkotno glavo, lahko pa imajo še križ v sredini.
Zadnjič spremenil vrecha, dne 03. November 2009, 14:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost