Klepetalnica - kar ne sodi drugam PART 9

[icko]

Konkurenca je božja mast.

[nebivedu]

Konkurenca je božja mast.

Problem so potem kartelni dogovori.

[aleks]

Meni pa čisto nič. Zakaj bi se sploh podrejal drugim? Zakaj bi bil hlapec?

seveda. se strinjam. mi (recimo severna/zahodna civilizacija) živimo v svoji kulturi, in smo sedaj pri vrhu/koritu,kakor pač želiš to imenovati. vedno pa ni bilo tako. smo bili tudi še napol opice, ko je v mezopotamiji eno napredno kraljestvo uvedlo kazenske zakonike. bili smo še strgani in napol lačni divjaki, ki se med seboj koljejo, ko so v arabiji že obvladali algebro in geometrijo. se je pač obrnilo. kaj smo zahodnjaki zdaj krivi zato? nič nismo. poglej kje so bili kitajci pred 70 leti. danes pa pošiljajo svoj laboratorij v orbito. Arabci, Mezopotamci in Afričani se pač raje koljejo med sabo (in druge) kot pa da bi delali, raziskovali, prispevali, skrbeli zase in za nezmožne. Meni se nič ne smilijo. Vsak je sam svoje sreče kovač, pa treba je vedet od kje naprej nima več smisla.

[nebivedu]

Meni pa čisto nič. Zakaj bi se sploh podrejal drugim? Zakaj bi bil hlapec?

seveda. se strinjam. mi (recimo severna/zahodna civilizacija) živimo v svoji kulturi, in smo sedaj pri vrhu/koritu,kakor pač želiš to imenovati. vedno pa ni bilo tako. smo bili tudi še napol opice, ko je v mezopotamiji eno napredno kraljestvo uvedlo kazenske zakonike. bili smo še strgani in napol lačni divjaki, ki se med seboj koljejo, ko so v arabiji že obvladali algebro in geometrijo. se je pač obrnilo. kaj smo zahodnjaki zdaj krivi zato? nič nismo. poglej kje so bili kitajci pred 70 leti. danes pa pošiljajo svoj laboratorij v orbito. Arabci, Mezopotamci in Afričani se pač raje koljejo med sabo (in druge) kot pa da bi delali, raziskovali, prispevali, skrbeli zase in za nezmožne. Meni se nič ne smilijo. Vsak je sam svoje sreče kovač, pa treba je vedet od kje naprej nima več smisla.

Ampak to da smo mi trenutno na vrhu ne pomeni, da se moram jaz sedaj slabo počutit, občutit neko notranjo krivdo in plačevat davek nekomu, ker so mu nekoč belci razsuli pol države, še pred tem pa kdo drug.
Ta "white guilt" je bedarija, ki jo vozijo s sabo tisti brez hrbtenice, ki se ne upajo postavit in si rečt, sem to kar sem in nisem odgovoren za dejanja, ki so jih počeli beli ljudje v preteklosti.

Kar se tiče algebre in geometrije, si pa natrosil pravljice. Arabci so bili zelo daleč od algebre in geometrije. So jo uporabljali, ker so se tega naučili, niso je oni "izumili", pobrali so jo, ko so osvajali (že takrat bolj napredne od sebe).

[aleks]

da bi se moral slabo počutiti, ker smo na vrhu ketne, o tem ni govora. zakaj pa? pa tudi niso belci razsuli vsega. razsuli so jih sami, ko so ostali brez trde roke.

beseda "algebra" je arabska. al-jabr, arabski izraz za združitev razdruženih kosov. algebra sega v sedmo/osmo stoletje in sloni na delih dveh zgodnjih arabskih matematikov, al-kvarizmi-ja in omarja khayama. ne mešati algebre z aritmetiko. besedo algebra smo evropski narodi prejeli šele s srednjeveško latinščino. evklidska geometrija je res grškega izvora, a so jo na afriških tleh dovolj zgodaj zaštekali (sigurno je bilo egipčanom in feničanom jasno da je zemlja krogla, tačas ko so vizigoti ob odri še koze flodrali. od matematike pa so znali šteti do 10, kar je bilo več je bil nejasen koncept).

[nebivedu]

Nič niso oni izumili. Samo prevzeli so, ko so osvajali ozemlja. Babilonci so že 1200 let pred njimi poznali koncept algebre..

The origins of algebra can be traced to the ancient Babylonians, who developed a positional number system that greatly aided them in solving their rhetorical algebraic equations. The Babylonians were not interested in exact solutions but approximations, and so they would commonly use linear interpolation to approximate intermediate values.[5] One of the most famous tablets is the Plimpton 322 tablet, created around 1900–1600 BCE, which gives a table of Pythagorean triples and represents some of the most advanced mathematics prior to Greek mathematics.[6]

Babylonian algebra was much more advanced than the Egyptian algebra of the time; whereas the Egyptians were mainly concerned with linear equations the Babylonians were more concerned with quadratic and cubic equations.[5] The Babylonians had developed flexible algebraic operations with which they were able to add equals to equals and multiply both sides of an equation by like quantities so as to eliminate fractions and factors.[5] They were familiar with many simple forms of factoring,[5] three-term quadratic equations with positive roots,[7] and many cubic equations[8] although it is not known if they were able to reduce the general cubic equation.[8]

[Thomas22]

Sam (čisto zase) uporabljam kar Googlov sistem razpoznave na Androidu. Pravzaprav dela zelo dobro, me je presenetilo.
Mislim, da se tukaj vidi (sliši).

V obratno smer pa je pri Amebisu na voljo eBralec (no, bo v naslednjih dneh), ki pa zna iz napisanega besedila pripraviti govor (vzorec).

Jaz imam Windows telefon, moram poiskati, če kaka aplikacija na voljo.

[nebivedu]

Če imaš angleški jezik naštiman imaš kar Cortano, ki ti zna brati, pa posluša te tudi.

[gore]

Če imaš angleški jezik naštiman imaš kar Cortano, ki ti zna brati, pa posluša te tudi.

V slovenščini?

[aleks]

Nič niso oni izumili. Samo prevzeli so, ko so osvajali ozemlja. Babilonci so že 1200 let pred njimi poznali koncept algebre..

The origins of algebra can be traced to the ancient Babylonians, who developed a positional number system that greatly aided them in solving their rhetorical algebraic equations. The Babylonians were not interested in exact solutions but approximations, and so they would commonly use linear interpolation to approximate intermediate values.[5] One of the most famous tablets is the Plimpton 322 tablet, created around 1900–1600 BCE, which gives a table of Pythagorean triples and represents some of the most advanced mathematics prior to Greek mathematics.[6]

Babylonian algebra was much more advanced than the Egyptian algebra of the time; whereas the Egyptians were mainly concerned with linear equations the Babylonians were more concerned with quadratic and cubic equations.[5] The Babylonians had developed flexible algebraic operations with which they were able to add equals to equals and multiply both sides of an equation by like quantities so as to eliminate fractions and factors.[5] They were familiar with many simple forms of factoring,[5] three-term quadratic equations with positive roots,[7] and many cubic equations[8] although it is not known if they were able to reduce the general cubic equation.[8]

no, če bi bil prispevek babiloncev tehten (in vse resnično, kar je navedeno v tvojem prispevku, o čemer bi zgodovinarji radi sklepali po par glinenih tablicah ...) bi se algebra imenovala po babilonsko ... pa se ne. o prispevku arabskih matematikov pa ... so napisali knjige. ki niso nikjer pogorele.

Algebra [algébra] in [álgebra] (arabsko جبر, Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«[1]) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike. Algebra je sprva bila posvojena v latinščini iz arabskega jezika. V španskem jeziku ima še vedno pomen kirurškega posega, matematična uporaba izraza je nastala kasneje in prerastla prvotni pomen. Algebra je študij uporabe matematičnih simbolov in hkrati veda o pravilih, ki veljajo pri uporabi oziroma manipulaciji teh simbolov.

Tukaj priključim na navedbo wikipedije: babilonci sploh niso poznali matematičnih simbolov, ki bi bili potrebni za algebraične izraze. Zatorej strogo tukaj o kaki algebri sploh ne moremo govoriti, saj se sploh niso znali izraziti. Naj še spomnim, da še danes uporabljaš za označbo števk desetiškega sestava "arabska" števila. Tudi beseda "cifra" je arabskega izvora (sifr).

[nebivedu]

Napisal sem koncept algebre, ne algebro samo.

One of the most famous tablets is the Plimpton 322 tablet, created around 1900–1600 BCE, which gives a table of Pythagorean triples and represents some of the most advanced mathematics prior to Greek mathematics.

Arabci so v veliki večini zabiti ko kostanjev hlod za telefonsko štango (povprečen IQ ne presega 83). Edini bolj zabiti so samo še črnci v afriki (povprečen IQ je tam celo malo pod 75). Samo za zanimivost, po šestih letih učenja gorile, je ta gorila imela IQ višji od večine črncev in arabcev.

Mfw+koko+the+gorilla+has+a+higher+iq+than+most+_f35a7f3c8f13453603cc91321ff83017.jpg

Tako da vse kar so imeli arabci, so pobrali od drugih ljudstev v času osvajanj in trgovanja, vmes so pobrali pa še pisanje, da so to lahko zapisali. Zadnih 1400 let pa ni nič novega z njihove strani. Sej vidiš, da bi jih večina rada še vedno živela v sedmem stoletju (so redke izjeme, ampak se nad njimi izvaja lov na čarovnice, kot se je pri nas 7 stoletij nazaj).

[aleks]

še nadaljujem o babilonski aritmetiki:
kar smo podedovali od babiloncev je šestdesetiški številski sistem, ki ga danes uporabljamo pri meritvah časa in nekaterih meritvah kotov. decimalnih mest niso pisali, podobno kot anglosasi v svojem merilnem sistemu za razdalje še danes ne. ničle niso poznali, ne oznake in ne koncepta tega števila, kar je za algebro, kot je definirana, pomanjkljivost. že funkcije in limite odpadejo. zato je težko požreti navedbe o babilonskem poznavanju algebre iz tvojega navedka.

[nebivedu]

Še enkrat:

Zero was invented independently by the Babylonians, Mayans and Indians (although some researchers say the Indian number system was influenced by the Babylonians). The Babylonians got their number system from the Sumerians, the first people in the world to develop a counting system.

Arabci so pa podedovali cifre iz Indije, s katero so trgovali.

Over the next few centuries, the concept of zero caught on in China and the Middle East. According to Nils-Bertil Wallin of YaleGlobal, by A.D. 773, zero reached Baghdad where it became part of the Arabic number system, which is based upon the Indian system.

Imaš pa tukaj zelo veliko napisano o matematiki:
http://www.storyofmathematics.com/story.html" onclick="window.open(this.href);return false;

[aleks]

inteligenčni kvocijent med 70 in 80 še ni hiba. grem stavit, da opraviš povprečni univerzitetni študij v sloveniji brez težav (morda rabiš nekaj več truda in motivacije) tudi s tako "opremo". zabiti (ljudje, vseeno kje so doma) osebki so večinoma zato, ker si ne morejo/nočejo/ne znajo razširiti obzorij. poglej primer japonske, ki je bila tradicionalno zaprta družba. v širitev obzorij so jih skoraj vedno prisilili tujci. brez tega bi bili slabši, tako industrijsko kot raziskovalno, danes. pa bi pred 200 leti lahko skoraj rekli, da niso bili dosti različni od današnjih arabcev ali afričanov. pa so imeli srečo, da so jih "vlekli ven, dobesedno kričeče in cepetajoče, ...".

[aleks]

ne vem od kod ti vlečeš tvoje informacije, a so popolnoma nasprotne z večino spletnih. še enkrat babilonci niso imeli sploh številčnega simbola za ničlo, niti niso poznali koncepta tega števila, lahko podam x navedb.

poznali so "ničnost", kar pa ni isto.

"
The Babylonian placeholder was not a true zero because it was not used alone. Nor was it used at the end of a number. Thus numbers like 2 and 120 (2×60), 3 and 180 (3×60), 4 and 240 (4×60), looked the same because the larger numbers lacked a final sexagesimal placeholder. Only context could differentiate them.

"
By 130 AD, Ptolemy, influenced by Hipparchus and the Babylonians, was using a symbol for zero (a small circle with a long overbar) within a sexagesimal numeral system otherwise using alphabetic Greek numerals. Because it was used alone, not just as a placeholder, this Hellenistic zero was perhaps the first documented use of a number zero in the Old World.