Pri nas je fotr L:2003 kupil S60tko in takrat je bil to res orenk avto. Neki posebnega. Avion. Zdel se je pol večji od moje takratne Astre.

Čez slabe 10 let sm ga kao odkupil od njega in se potem 2 leti vozil z njim. (U bistvu mi ga je dal, ko sem šel od bajte).

Kljub samo 140HP je zadeva kr poteglna. No, vsaj tresla in ropotala se je tko, kot da hoče.

Ampak, men se je ta avto tok kvaril, da ga po 2h letih nisem mogu več vzdržvat in sem ga dal fotru nazaj. Crknilo je praktično vse kar je lahko. Čez enga tehničnga nism pršu iz prve. Stroški pa taki, da je glava pekla. Poj k sm zmetal vanga par jurjov in ga dal nazaj fotru,...no,..skor 10 let se že vozi brez okvare. Res, da se ne voz velik. Je v penziji. Sam vseen. Za v štacuno in do dohtarja sm pa tja. Drugač pa v garaži čaka status starodobnika. Sam kle pa poj stvari ratajo zakomplicirane, ... ampak se hkrati že začnejo vlečt vezi s Subarujem. Avto ma karakter. Diši. Mal po olju, bencinu, klimi, plastiki, gumi,... Neki posebnga je. Tut zvok motorja je drugačen. Ta karakter sm poj iskal tut pri svojem naslednjem avtu, pa ga v BMWju, Škodi, Renoju, Citroenu,..nisem našel. To so uniformirane znamke. Pri vseh vse enako. Sm šel gledat tut nove Volve, pa to enostavno ni več to. Po drug stran je pa Subaru točno to, kar je 20let nazaj bil Volvo. Neki posebnga. Svoje fore pr dizajnu, drugačen motor (volvo je edin mel 5 valjnike), poudarek na varnosti, bl kot ne redkost (20let nazaj so vsi kupval nemce) in še in še....