Tiček na veji čepi in s fračo ga mulc zapodi.
Malo zadel ga je, zato se tiček v sosednjo cerkev zatekel je, da na oknu spočil bi se.
Ga župnik videl je, medtem, ko mašuje pa ni hotel prekinit božje zaveze.
Medtem, ko so drugi bili zavzeti pri molitvi, ga je videla ženska in ga vzela ter ga dala na toplo v nedrje.
Naekrat tiček malo začivka, ne vem, morda iz zadovoljstva.
Ko župnik to zasliši, prekine svoje poslovanje, obrne se k vernikom:
"Bratje in sestre! Kdor tiča ima, naj prosim zapusti božji hram!"
Moški malo začudeni nad besedami gospoda, vstanejo in se spuščajo proti izhodu.
Župnik se zaveda besedne napake: "Stojte vsi, slabo sem se izrazil, v svoje vrste se vrnite! Samo tisti, ki je tiča vzel naj odide!"
S sklonjeno glavo in z rožnim vencem v roki vstane sto žensk in se poda proti izhodu.
V tem trenutku se župnik spet zbistri: "Stojte, stojte...slabo ste
razumele, nisem mislil, kar ste ve mislile. Vrnite se ovčice moje.
Hotel sem reči, naj gre ven tisti, ki je tiča vzel...ampak v cerkvi!"
Komaj izreče te besede, vse častne sestre s stola so vstale in proti izhodu se podale.
"Marija devica..." izusti župnik... "Poslušajte me dobro; počasi, počasi brez hrupa naj vtane samo tisti, ki ima tiča v roki!"
Deklina s fantom v ozadju cerkve malo zardi, s šepetajočim glasom reče fantu:"Si videl, da je opazil! Sem ti rekla, da bo!"
