(glej glej, kako čisto je še vse okoli, preden sem začel ...
)https://blogger.googleusercontent.com/i ... oar-15.jpg
Torej neke nedelje, ko se je glede na vremensko napoved vročinski val že končal, ampak tega na našem dvorišču še ni bilo zaznati, sem zjutraj še zadnjič pogledal en yt in ploskal nekim pakistancem, ko so sila elegantiš laminirali nek rezervoar, ter se lotil dela ...
In hitro potrdil, kar sem tudi sicer sumil, namreč da zadeva meni le ne bo tako enostavna. V prvem poizkusu sem ukrojil kos mate za celotno spodnjo stranico naenkrat, zmešal smolo in na juriš. Ta prvi juriš se je hitro razbil v brezupu, saj sem se moral nenormalno boriti, da sem mato uspel dobro namočiti, selotejp na konkavnih delih je ob intenzivnejšem tapkanju s čopičem odstopal od modela in povzročal neravnine, med reševanjem enega in drugega problema mi je smola začela že želirati v lončku ... ni da ni. Nekako sem zadevo oblikoval, kolikor se je dalo in malodane zbežal stran rane lizat ...
Ko sem čez pol ure pogledal izza vogala, sem se odločil samo odtrgati narejeno zadevo in začeti še enkrat.
Še enkrat poselotejpat, premisliti, kako in kaj bi lahko bolje naredil in se - sedaj precej manj "na juriš" - lotil še enkrat.
Krpal sem manjše kose natrgane mate, ki sem jih lahko bolje obvladal, nekako spravil skupaj večino prve plasti spodaj in v odmoru med čakanjem, da zadeva prime, razmišljal, da morda bi pa nedelji navkljub vseeno poklical mojstra Ickota, ker sem bil sedaj pa precej prepričan, da ni v igri samo to, da sem jaz levoroki začetnik, da tukaj še kakšen drug parameter "ne štima." Nekje na sredi laminiranja druge plasti, ko dejansko nisem in nisem več uspeval spravljati zraka ven izmed plasti, sem končno sprožil klic v sili ...
Smola je bila pregosta.
To sem potem hitro potrdil, ko sem z redkejšo smolo dokončal drugo do tretjo plast. Šlo je neprimerljivo lažje in bolj obvladljivo. A problem je bil seveda že strjen ...
https://blogger.googleusercontent.com/i ... oar-10.jpg
Zadevo sem postavil v kot delavnice in je dva dni nisem pogledal (resnici na ljubo, imel sem polno drugega dela). V vmesnem času sem malo prespal, premislil, predelal še kakšen Ickotov nasvet in naredil plan, kako tole reševati.
https://blogger.googleusercontent.com/i ... oar-17.jpg
Brušenje, brušenje, brušenje ... Tri ure sem porabil, da sem kolikor toliko zgladil neravnine v nekaj, za kar sem (sedaj pa že po mini lastnih izkušnjah) verjel, da bom tja lahko uspešno nanašal naslednje plasti ter izganjal zrak.
Najbolj so me skrbele "poroznosti," posebej na dveh kritičnih mestih ...
https://blogger.googleusercontent.com/i ... oar-19.jpg
Namreč v moji panogi je panika, če so poroznosti v kovini velike par stotk mm^2. Verjetno tukaj ni tako striktno, a vodo in dizel zadeva vseeno mora držati, če ne bo končala kot (draga) visoka greda ...
Zadeve sem odprl, zbrusil, zafilal s smolo, v katero sem zmešal sodo bikarbono v prahu, da je nastal neke sorte kit (ideja seveda ni iz mojega neobstoječega zeljnika), počakal, da se strdi in brusil, brusil, brusil ...
Potem je šlo naprej relativno ok, s še malo bolj razredčeno smolo in s še malo daljšimi odmori za strjevanje. Nastalo je nekaj, kar je sicer še vedno lokalno precej amorfne oblike, a vseeno, neko upanje, da bo služilo namenu, za katerega ga ustvarjam, je zopet začelo tleti ...
https://blogger.googleusercontent.com/i ... oar-20.jpg
